-
1 del
часть, доляrezervni deli - запасные части, запчасти ж. мн. -
2 more
[mo:]comparative; = much* * *I [mɔ:]adjectiveveč, še; archaic večji (le še v the more fool večji norec; the more part večji del)some more tea, please — še čaja, prosimso much the more — tem več, tem prejII [mɔ:]adverbveč, bolj, še; povrh, za namečekmore or less — več ali manj, približnothe more... the more — čim več... tem večthe more so because — tem bolj, kerall the more so — tem več, tem prejno more than — ne več od, samoonce more — še enkrat, zopetneither more nor less than (stupid) — dobesedno, preprosto, docela (neumen)it is wrong and, more, it is foolish — ni prav in povrh je še neumnowhat more? — kaj pa še? -
3 bulk
1. noun1) (the greater part: The bulk of his money was spent on food.) večji del2) ((great) size or mass: the bulk of a parcel; His huge bulk appeared round the corner.) masa2. adjective(in bulk: bulk buying.) na veliko- bulky- in bulk* * *I [bʌlk]nounobseg, telesnina, prostornina, masa; večina, večji del; ladijski tovor; predzidjebulk goods — blago brez embalaže, netonautical to break bulk — začeti raztovarjatiII [bʌlk]1.intransitive verbpovečati se, strniti se, kopičiti se; figuratively biti zelo pomemben;2.transitive verbkopičiti; strniti -
4 better
['betə]comparative; = good* * *I [bétə]nountisti, ki staviII [bétə]adjectiveboljši; primernejši; ki se bolje počutihe is better than his word — naredi še več, kot je obljubilthe better hand — prednost, premočIII [bétə]adverbbolje, primernejeto be better off — biti v boljšem položaju, biti premožnejšiI had better start — bolje bi bilo, če bi že začelyou had better not — bolje ne!, tega vam ne svetujemI know better — ne boste me ukanili, ne dam se potegniti za nosAmerican colloquially you'd better believe it — lahko mi verjamešso much the better, all the better — tem boljeIV [bétə]nounto get the better of — premagati, prekositiV [bétə]1.transitive verbpopraviti, izboljšati, izpopolniti, preseči;2.intransitive verbpopraviti, spopolniti, poboljšati se, napredovati -
5 half
1. plural - halves; noun1) (one of two equal parts of anything: He tried to stick the two halves together again; half a kilo of sugar; a kilo and a half of sugar; one and a half kilos of sugar.) polovica, pol2) (one of two equal parts of a game (eg in football, hockey) usually with a break between them: The Rangers scored three goals in the first half.) polčas2. adjective1) (being (equal to) one of two equal parts (of something): a half bottle of wine.) pol2) (being made up of two things in equal parts: A centaur is a mythical creature, half man and half horse.) pol3) (not full or complete: a half smile.) polovičen3. adverb1) (to the extent of one half: This cup is only half full; It's half empty.) na pol2) (almost; partly: I'm half hoping he won't come; half dead from hunger.) na pol•- half-- halve
- half-and-half
- half-back
- half-brother
- half-sister
- half-caste
- half-hearted
- half-heartedly
- half-heartedness
- half-holiday
- half-hourly
- half-term
- half-time
- half-way
- half-wit
- half-witted
- half-yearly
- at half mast
- by half
- do things by halves
- go halves with
- half past three
- four
- seven
- in half
- not half* * *I [ha:f, haæf]noun(plural halves) polovica; polletje; sport polčas; izenačenost (golf); juridically strankaone's better half — boljša polovica, ženathe larger half — večja polovica, večji delto do s.th. by halves — površno, na pol kaj nareditito go halves with s.o. — razdeliti si s kom na polin half, in halves — razpolovljenII [ha:f, hæf]adjectivepolovičen; površen, nepopolnat half the price — za pol cene, po polovični cenito gain half the battle — polovico že dobiti, opraviti že pol delahalf a loaf is better than no bread — boljši vrabec v roki, kot golob na strehito see with half an eye — takoj sprevideti, videti brez najmanjšega trudanautical half three — tri in pol sežnjaIII [ha:f, hæf]adverbpol, na pol; precej; skorajnot half — kar se da, strašnocolloquially not half bad — precej dobronot half big enough — sploh ne, še zdaleč nedo you like whisky? Oh, not half! — imate radi viski? Pa še kako!nautical east half-south — ɜ ɜ/8 stopinj jugovzhodno -
6 best
[best] 1. adjective, pronoun((something which is) good to the greatest extent: the best book on the subject; the best (that) I can do; She is my best friend; Which method is (the) best?; The flowers are at their best just now.) najboljši2. adverb(in the best manner: She sings best (of all).) najbolje3. verb(to defeat: He was bested in the argument.) potegniti krajši konec- best man- bestseller
- the best part of
- do one's best
- for the best
- get the best of
- make the best of it* * *I [best]adjectivenajboljši; najprimernejši; najodličnejšiat the best hand — iz prve roke; pocenislang one's best girl — ljubicaII [best]nounnajboljše, najprimernejšethe best — najodličnejši, najboljši ljudjemake the best of your way home — glej, da boš čimprej domato make the best of a bad bargain ( —ali job, business, of it) — pogumno prenašati udarce usode, ne biti malodušen, ne obupati, ne zgubiti glavemy best, my Sunday best — moja najboljša, praznična oblekaIII [best]adverbnajbolje, najugodnejeyou had best — najbolje bi bilo, če biIV [best]transitive verbcolloquially premagati, prekositi, preseči; ukaniti -
7 the better part of
(most of: He talked for the better part of an hour.) večji del
См. также в других словарях:
dél — a [tudi deu̯] m (ẹ̄) 1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véčji — a e prid. (ẹ̑) 1. primernik od velik: postajati večji; moja torba je večja kot tvoja / ta kraj je bil včasih precej večji / izdatki so večji kot dohodki; podjetje ima večji promet / večja skupina / on ni nič večji od mene višji / ekspr. to so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavzémati — am nedov. (ẹ̑) 1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: vojaki so zavzemali eno utrdbo za drugo; zavzemati nova ozemlja / v naskoku, z naskoki zavzemati trdnjavo 2. prihajati na kak prostor z namenom pridobiti si ga za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koncentrírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. večati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočati, kopičiti: koncentrirati industrijo v obmorskem predelu; vlada koncentrira vojaške enote ob meji / razdrobljena finančna sredstva bi bilo treba… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pretéžen — žna o prid. (ẹ̄) 1. z izrazom količine ki obsega, predstavlja večji del česa: pretežni del izobražencev se jim je pridružil; pretežen del svojega življenja je preživel na kmetih; mnenje pretežne večine / publ. oboroženi so v pretežni meri s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konfiscírati — am dov. in nedov. (ȋ) jur. 1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot kazen za kaznivo dejanje, zapleniti: celotno premoženje so jim konfiscirali 2. odvzeti pravico razpečavanja določenih tiskanih stvari; prepovedati razširjanje, zaseči:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naráven — vna o prid., narávnejši (á) 1. nanašajoč se na naravo: a) naravni pojavi, zakoni; delovanje naravnih sil / naravne lepote dežele; naravne zanimivosti / naravni park večji del narave z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ozémlje — a s (ẹ̑) večji del zemeljske površine: naseliti ozemlje severno od Drave; to ozemlje je zasedel okupator; slaba prometna povezanost tega prostranega ozemlja / potresno ozemlje področje // navadno s prilastkom ta del glede na pripadnost kaki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
večína — e ž (í) večji del kake skupnosti, celote: večina je bila proti; soglašati z večino / mnenje pretežne večine / večina prebivalcev, volivcev / dobiti večino glasov; absolutna, relativna večina glasov / večino dneva so preživeli v naravi; končati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
búkev — kve tudi búkva e ž (ȗ) veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa ♦ vrtn. rdečelistna bukev… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grós — 1 a (ọ̑) trg. skupina 144 istovrstnih kosov: dobili so več grosov gumbov iz biserne matice 2 a [gro ja] m (ọ̑) knjiž., z rodilnikom večji del, jedro: gros stranke tvorijo delavci 3 a [gro ja] m (ọ̑) tekst. težka tkanina iz naravne svile v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
